Raziskave potrjujejo škodljivost najbolj predelanih živil
Zadnja velika metaanaliza, objavljena septembra 2024 v medicinski reviji The Lancet Regional Health – Americas, potrjuje, da uživanje nekaterih ultra predelanih živil izrazito povečuje tveganje za številne kronične bolezni. Med najbolj škodljivimi skupinami so predelano meso, sladke pijače in industrijsko pripravljene jedi, ki so povezane s srčno-žilnimi boleznimi, debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 ter motnjami razpoloženja.
V raziskavo je bilo vključenih več kot 200.000 odraslih iz ZDA in še 1,25 milijona iz drugih držav. Analiza se je naslonila na sistem NOVA, ki razvršča živila glede na stopnjo predelave. Najvišjo stopnjo predstavljajo izdelki z visoko vsebnostjo aditivov, nizko hranilno vrednostjo in močno industrijsko obdelavo.
Predelano meso, kot so klobase, industrijska šunka in panirani izdelki, je bilo najbolj povezano z boleznimi srca in ožilja. Sladke pijače, med njimi gazirane pijače in energijski napitki, so bile pogosto povezane z debelostjo in sladkorno boleznijo, medtem ko so industrijski slani prigrizki in sladkarije prispevali k večjemu metaboličnemu tveganju. Med najbolj problematične sodijo tudi zamrznjene jedi in instant obroki z veliko natrija in trans maščob.
Avstralski pregled več kot 45 študij, objavljen februarja 2024, je povezal tovrstno prehrano z vsaj 32 različnimi zdravstvenimi težavami, vključno z visokim krvnim tlakom, metaboličnim sindromom, rakom debelega črevesa in duševnimi motnjami. Po podatkih The Lancet že 10-odstotni delež dnevnih kalorij iz ultra predelanih virov poveča tveganje za bolezni srca za 15 odstotkov.
Nekateri izdelki z nižjo stopnjo predelave, kot so nizkomaščobni jogurti z okusom ali obogateni polnozrnati kosmiči, ob zmernem uživanju in v kombinaciji s svežo hrano niso pokazali večjega vpliva na zdravje. Ameriške zdravstvene oblasti potrošnikom priporočajo več sadja, zelenjave in polnozrnatih živil, medtem ko pozivajo k omejitvi sladkih pijač in predelanega mesa.
Znanstveniki in zdravniki tako vse pogosteje pozivajo k večji ozaveščenosti o sestavi hrane in njenem vplivu na telo. Sistem NOVA se vse pogosteje uporablja kot referenca v raziskavah in javnozdravstvenih kampanjah, zlasti v državah, kjer ultra predelana živila predstavljajo velik delež prehrane.
