Kolumbijski superstoletnik razkriva skrivnosti dolgoživosti ob 112. rojstnem dnevu

Rodil se je 30. julija 1913 v kraju Cocorná in že kot otrok pomagal na kmetiji ter prodajal oglje in les. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z napornim delom, preprostostjo in – kot sam pravi – tudi z nenavadnim zdravilom: kopelmi v žganju. Sčasoma se je posvetil tudi proizvodnji domačega žganja tapetusa, s katerim je potoval med vasmi in slišal celo legende o srečanjih s hudičem na samotnih poteh.

Leta 1935 se je poročil z Marío Calisto García, s katero je imel 19 otrok. Njuno potomstvo danes šteje že 180 članov, od otrok do prapravnukov. Njegova žena je umrla tik pred stotim rojstnim dnem, a spomin nanjo ostaja živ v njegovih pripovedih.

Do 2020 je Saldarriaga še sam hodil po ulicah in se družil s sokrajani. Pandemija je omejila njegovo gibanje, a mu pomoč hčerke Ubite in vnukinj Nelly in Marleny omogoča, da ostaja dejaven. Še vedno uživa v družabnem življenju, rumu in glasbi, pogosto pa ga lahko srečamo v njegovem najljubšem baru, kjer velja za lokalno legendo.

Znanstveniki so Saldarriagovo zgodbo sprejeli z velikim zanimanjem. Raziskave kažejo, da so po 80. letu prav trdni družbeni odnosi ključen dejavnik dolgoživosti. Kolumbija sicer beleži naraščajočo osamljenost – več kot tretjina ljudi pravi, da nima podporne mreže – zato je njegov primer še toliko bolj izjemen.

Genetska predispozicija je prav tako pomembna: njegova mati je dočakala 90 let, žena skoraj 100, brat ima 95 let, najstarejša hči pa 88. Kolumbijske univerze so že začele z genetskimi raziskavami stoletnikov, da bi odkrile ključe dolgoživosti in razvile prediktivno medicino.

V Kolumbiji trenutno živi skoraj 20.000 ljudi, starejših od 100 let, toda Saldarriagova zgodba izstopa – ne le zaradi številk, temveč zaradi življenjske modrosti, preživetih nevarnosti in sposobnosti, da tudi pri 112 letih še vedno z nasmehom dvigne kozarec in ponudi novo zgodbo.