Pravilna hoja po 50. letu prinaša več koristi kot si mislimo

Po njihovih besedah hoja ni pomembna le za nadzor telesne teže, holesterola in krvnega tlaka, temveč vpliva tudi na dihanje, kakovost spanja, moč mišic in duševno počutje. Ključ do vseh teh učinkov pa se skriva v detajlih.

Najprej je pomembna pokončna drža. Marsikdo hodi sključen, kar zmanjšuje kapaciteto pljuč in povzroča hitrejšo utrujenost. Nasprotno pa prekomerno nagibanje nazaj obremenjuje križ. Pravilna drža pomeni poravnano hrbtenico in sproščen trup. Preprost trik za preverjanje drže je, da si človek z dlanmi meri razdaljo med spodnjimi rebri in boki – če se ob poravnavi ta razdalja poveča, je drža primerna.

Pomembno je tudi, kam gledamo med hojo. Pogled v tla povzroča napetost v vratu in ramenih, zato strokovnjaki svetujejo, da gledamo nekaj metrov predse. Tako se sprosti vrat, drža pa se samodejno poravna.

Položaj ramen ima prav tako velik vpliv. Rame naj bodo sproščene, rahlo pomaknjene nazaj, nikakor pa ne dvignjene proti ušesom. To omogoča lažje dihanje in zmanjšuje napetost v zgornjem delu telesa.

Pri hoji naj roke nihajo sproščeno in naravno, ne višje od prsnega koša. Gibanje naj izhaja iz celotne roke, ne le iz komolca. Trebušne mišice naj bodo rahlo napete, da ostane trup stabilen, medenica pa v nevtralnem položaju.

Tudi korak naj bo mehak in enakomeren, s prenosom teže s pete na prste. Predolgi koraki povzročajo nepotrebno obremenitev sklepov, zato naj bodo koraki krajši in lahkotni.

Čeprav se morda zdi hoja preveč vsakdanja, so znanstveniki prepričani, da zavestno izvajanje te dejavnosti z ustrezno tehniko pomaga krepiti sklepe, izboljšuje držo, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in izboljša počutje. Zadostuje že 30 minut dnevne hoje, da opazimo razliko. Hoja je lahko več kot le premikanje – z nekaj pozornosti postane vadba za telo in um.